Obdukcija 22-letnega italijanskega turista še ni končana

Italijanski mediji, ki so jih povzeli tudi nekateri slovenski mediji, so poročali o domnevno sumljivi smrti 22-letnega Lorenza Balbonija, ki je v začetku junija umrl na počitnicah v Sloveniji.

Njegova družina naj bi dvomila o izsledkih obdukcije, ki so jo opravili na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete ljubljanske univerze. Na inštitutu so za N1 pojasnili, da preiskave vzroka smrti še niso zaključene.

Balboni je, kot so poročali italijanski mediji, v začetku junija z dekletom dopustoval v Sloveniji. Po poročanju medijev sta obiskala tudi Bohinj.

Prenočevala sta v hotelu na Gorenjskem, a ne v Bohinju. 22-letnik naj bi zvečer, po prihodu v hotelsko sobo, dobil zelo visoko vročino in začel tožiti zaradi bolečin v trebuhu. Ob 5. uri zjutraj ga je njegovo dekle našlo mrtvega, je poročal italijanski medij Liberta. Obdukcijo so opravili na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Po besedah staršev pokojnega 22-letnika je v poročilu patologa zapisano, da je bil vzrok smrti zelo huda zastrupitev s hrano in posledična uničujoča notranja krvavitev.

Balbonijevo dekle je policiji povedalo, da je fant pojedel hamburger s slanino, vso ostalo hrano pa sta oba jedla enako. Po besedah družine je bil Balboni pred tem popolnoma zdrav. Družina pokojnika dvomi o izsledkih obdukcije.

"V skladu z varstvom osebnih podatkov vam lahko zgolj potrdimo, da smo v zadevi prejeli prijavo 2. junija 2025, v zgodnjih jutranjih urah," so za N1 sporočili s kranjske policijske uprave. "Ker postopek še vedno poteka in ni zaključen, vam več podatkov zaradi interesa preiskave ne moremo posredovati. Bomo pa o vseh ugotovitvah obveščali pristojno državno tožilstvo," so dodali.

Medicinska fakulteta: izvid obdukcije še ni zaključen

Kot so za N1 pojasnili na Medicinski fakulteti, "makroskopski izvid obdukcije ni identificiral morebitnega stanja, ki bi lahko bil vzrok nenadni smrti pokojnega, zato so bile odrejene dodatne histološke, toksikološke, biokemične in mikrobiološke preiskave". Poudarili so, da končni izvid obdukcije pokojnika še ni zaključen, ker še niso prejeli vseh izvidov navedenih preiskav. "Točne časovnice, kdaj bodo navedene dodatne preiskave zaključene, v tem trenutku ne moremo podati," so dodali.

Stric pokojnika je za italijanski medij povedal, da je bilo v potrdilu o smrti, potrebnem za prevoz trupla, zapisano, da je vzrok smrti neznan. "Ne moremo sprejeti, da je Lorenzo umrl zaradi 'neznanega vzroka'. To je nesmiselno, zahtevamo odgovore. Zaradi njega in tudi zaradi življenj, ki bi jih tako morda lahko rešili ali komu pomagali. Čeprav nam žal nihče ne more vrniti mojega nečaka, neznanke bolijo še bolj," je dejal stric.

Toda na Inštitutu za sodno medicino pojasnjujejo, da postopek še ni končan. "Po opravljeni obdukciji izdamo potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti. Če makroskopsko s pregledom organov med obdukcijo neposrednega vzroka smrti ni bilo mogoče ugotoviti, zapišemo v dokumenta diagnozo Mors e causa ignota (preiskave v teku) in nadaljujemo preiskave," so razložili.

"Mors e causa ignota" v latinščini dobesedno pomeni "neznan vzrok smrti", a po pojasnilu inštituta to torej ni končna ugotovitev.

Skrbi zaradi cianobakterij v Bohinjskem jezeru

Medij Liberta in nekateri slovenski mediji so smrt 22-letnika povezali z ugibanji o cianobakterijah, ki naj bi bile (za zdaj nepotrjeno) razlog za smrt več psov, ki so se kopali v Bohinjskem jezeru. Toda da bi zaradi cianobakterij po kopanju v jezeru umrl človek, je zelo malo verjetno, saj ni znano, da bi se na tak način kdo že smrtno zastrupil.

"Cianobakterije same po sebi niso nevarne. Nevarne postanejo takrat, ko začnejo proizvajati cianotoksine. Enostavnega odgovora na to, kdaj se to zgodi in pod katerimi pogoji, žal nimamo. Iz literature poznamo rodove, ki so lahko potencialni proizvajalci cianotoksinov, a le v specifičnih pogojih. Znano je, da obstajajo tudi rodovi, ki ne proizvajajo cianotoksinov," je za N1 pojasnila strokovnjakinja za cianobakterije Nika Tivadar z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Inštitut je takoj po poročilih o smrtih psov analiziral vzorce vode in sporočil, da je ta varna za kopanje. Nevarno bi bilo morda lahko le kopanje v gošči, ki so jo odkrili na enem delu jezera.

"Nam do danes ni poznan noben smrtni primer pri človeku, ki bi bil posledica zgolj kopanja v jezeru," je poudarila in dodala, da za človeka predstavlja tveganje za zdravje predvsem dolgotrajna izpostavljenost, na primer prek kože ali aerosolov v zraku.

V znanstvenih člankih so opisani primeri alergijskih reakcij pri ljudeh, težav s kožo, pri astmatikih tudi težav z dihanjem. V teh primerih so ljudje plavali v močno onesnaženi vodi.

Kot pojasnjuje Tivadar, lahko tveganje predstavlja uživanje okužene pitne vode ali rib iz takšnih vodnih okolij, kjer se pojavljajo cianobakterije, pa tudi školjk, pri slednjih gre sicer za primere iz morske vode.

Za živali je tveganje večje

Precej večje pa je tveganje za zastrupitev pri živalih, ki so, kot pravi Tivadar, bolj nagnjene k pitju površinskih voda in nezmožnosti prepoznavanja plavajočih gošč. "Zato je pomembno, da psu ne pustite, da se kopa, pije vodo, liže zeleno obrasle kamne ob vodi ali je ribe ali druge poginule živali v bližini, če v vodi opazite plavajočo goščo," opozarja. Če se pes kljub temu okopa v vodi, ga čim prej sperite s čisto vodo, do takrat pa poskusite preprečiti lizanje dlake. Spiranje s čisto vodo svetujejo tudi ljudem, ki se kopajo v jezerski vodi, kjer je opazna gošča ali če sumite na prekomerno namnožitev cianobakterij.

Vzrok pogina psa še ni znan, voda je varna za kopanje

Po kopanju v Bohinju so letos poginili trije psi, še dva pa so veterinarji obravnavali, a sta preživela. Na obdukcijo so poslali le truplo mlade psičke, ki je po kopanju v jezeru v soboto, 14. 6., poginila pri veterinarju v Kranju.

"Dokončni rezultati forenzične raztelesbe enega psa še niso znani, saj nekatere preiskave še potekajo. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo javnost seznanila z zaključki preiskave, ko bodo ti na voljo," so za N1 povedali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pod katero sodi veterinarska inšpekcija, ki vodi primer. "Inšpekcija ni seznanjena z nobenim drugim primerom," so dodali.

Kot je za N1 pojasnil župan Bohinja Jože Sodja, se lastniki drugih dveh poginulih psov niso odločili za obdukcijo.

Policija ni dobila nobene prijavi o zastrupitvi ali smrti psov na tem območju, je pa na podlagi zaznanih objav na družbenih omrežjih sama začela preverjanje navedb.

Potem ko so po poginu psa analizirali vodo, so iz pristojnih institucij sporočili, da je Bohinjsko jezero varno za kopanje. Na lokacijo, kjer se je pojavila omenjena gošča, ki bi bila potencialno lahko nevarna za kopanje, je občina postavila opozorilno tablo.

Analize NIB so pokazale, da v vzorcu gošče iz zaliva pod taborniškim prostorom obstajajo geni za več različnih skupin cianotoksinov. V vzorcu vode iz jezera pa teh genov niso zaznali, kar kaže, da voda nima cianotoksičnega potenciala. To pomeni, da je voda čista in ni nevarna za kopanje. Svetujejo pa, kot rečeno, da se ljudje izogibajo kakršnemukoli tesnemu stiku z goščami in da to preprečijo tudi otrokom in psom.

"Za zdaj ni odpovedi turistov, se pa ljudje nekoliko manj kopajo," je opazil bohinjski župan Sodja. "Domačini se kopamo v jezeru," je dodal.